V preteklih letih so računalniško industrijo največkrat ožigosali za moški poklic. Vendar so ženske prispevale veliko pomembnih odkritij s poročja računalništva. Na današnji mednarodni dan žena podrobneje spoznajmo najpomembnejše ženske v zgodovini računalništva.
Augusta Ada King-Noel, grofica Lovelace je bila angleška matematičarka in pisateljica, ki se je že v mladih letih začela zanimati za delo Charlesa Babbagea, katerega poznamo kot očeta računalnika oz. kot ga je takrat poimenoval – analitičnega stroja. Med prevajanjem članka o mehanskem računanju je dodala tudi lastna pojasnila in razlage. Njen program, po katerem bi stroj izračunal Bernoulijeva števila velja za prvi objavljeni računalniški program in zato velja Ada za prvo objavljeno programerko. V njenih zapiskih najdemo tudi prvi računalniški program – algoritem, ki je bil zakodiran za procesiranje s strojem. S svojimi odkritji je vplivala na razvoj prvih računalnikov in videla velik potencial računalnikov. Predvidela je, da bo analitični stroj naprava, ki bo uporabna tudi pri bolj naprednih operacijah, kot le računanju.
Grace Hopper je prava pionirka računalništva, saj je bila ena od prvih programerk. Razvila je prvi prevajalnik za programske jezike in enega prvih modernih programskih jezikov, ki se imenuje COBOL.
Grace Hopper je bila prva, ki je zapisala termin bug (v slovenščini hrošč) in tako velja za avtorico priljubljenega izraza debugging ali razhroščevanje, ki pomeni iskanje in odprava napak v kodi. V času, ko je Grace delala na računalniku Mark II na Harvardski univerzi, so v računalniku odkrili veščo, ki se je zataknila v računalniku in tako ovirala delovanje. Grace je pripomnila, da je sistem potreben razhroščevanja, in tako se je uveljavil izraz.
Tudi Radia Perlman spada med najpomembnejše ženske v zgodovini računalništva. Večkrat oklicana za mamo interneta, je ameriška programerka in računalniška inženirka, ki je leta 1985 razvila algoritem za Spanning Tree Protocol (STP), ki je omogočil razvoj večjih in bolj zapletenih omrežij in način uporabe interneta, kot ga poznamo danes.
Poleg tega se Radia prispeva k učenju programiranja za otroke, dela v Intelu, je razvila več kot 50 patentov in je avtorica knjig o omrežjih in varnosti.
Katherine je matematičarka, ki je bila zaposlena kot vesoljska tehnologinja. Njeni izračuni so bili ključni za številne prve vesoljske polete severnoameriške vesoljske agencije NASA. Najbolj znana je po izračunu tirnice potovanja vesoljskega plovila Apollo 11 na Luno. Sodelovala je tudi pri izračunih za let rakete Mercury Redstone 3, s katero je v vesolje poletel prvi američan. Katherine je prav tako imela pomembno vlogo pri misiji Mercury Atlas 6. Na tej misiji je astronavt John Glenn trikrat obkrožil Zemljo in s tem postal prvi človek, ki mu je uspel ta dosežek. V tem času so v NASI že uporabljali računalnike za izračune, vendar so nadrejeni vseeno želeli, da le-te preveri tudi Katherine in potrdi njihovo pravilnost. Poleg tega, da je Katherina izjemna matematičarka, je tudi ena izmed ključnih žensk, ki so tlakovale pot v tehnične poklice tudi drugim ženskam različnih ras.
Med najpomembnejše ženske v zgodovini računalništva spada tudi Mary Kenneth Keller – prva ženska, ki je dokončala doktorat računalništva in informacijske tehnologije. V času študija je bila Mary ena izmed ključnih oseb, ki so prispevali k razvoju novega programskega jezika BASIC. Po zaključku doktorskega študija je Mary ustanovila oddelek za informacijsko tehnologijo na Clarke univerzi in celo življenje je bila velika zagovornica vključevanja žensk v računalniške poklice. Poleg tega je Mary napovedala pomembnost umetne inteligence v prihodnosti. Ena izmed več napovedi, katere so se izkazale za resnične!
O tem, kako tudi vašo hčerko navdušiti nad programiranjem preberite tu.
S projektom GirlsDoCode tudi v Digital School navdušujemo dekleta nad programiranjem. Za več informacij o projektu, obiščite našo spletno stran.