Spletno naslije
01/09/2026Ali se v dobi umetne inteligence otroku še splača učiti programiranja?
»Zakaj bi se moj otrok učil programirati, če ChatGPT kodo napiše v nekaj sekundah?« To vprašanje v zadnjem letu slišimo skoraj na vsakem informativnem dnevu in pogovoru s starši. In razumemo ga. Podobno so razmišljali tudi nekateri najvplivnejši ljudje v tehnološki industriji. Direktor podjetja Nvidia Jensen Huang je leta 2024 dejal, da je naloga tehnološke industrije poskrbeti, da nikomur ne bo treba programirati. Mediji so to povzeli kot nasvet, naj se otroci kodiranja sploh ne učijo.
Po osmih letih poučevanja otrok in mladih ter izobraževanj za podjetja, kjer z AI orodji delamo vsak dan, imamo drugačen odgovor. Programiranje se res spreminja. A prav zato je razumevanje, kako računalniki in programi delujejo, danes pomembnejše kot kdajkoli prej. V nadaljevanju pojasnjujemo, zakaj.
Umetna inteligenca zna napisati kodo. Zna tudi presoditi, ali je dobra?
V preteklosti je bilo pomembno, da znamo napisati veliko kode. Danes lahko del te kode napiše AI.
Zato postaja še pomembneje, da človek zna razumeti problem, zasnovati rešitev, presoditi kakovost, prepoznati napako in sprejeti odločitev.
Podobno kot kalkulator ni odpravil potrebe po razumevanju matematike, umetna inteligenca ne odpravlja potrebe po razumevanju računalništva.
Nasprotno.
Bolj ko postajajo digitalna orodja zmogljiva, bolj pomembno je razumeti njihove temelje.
Otrok, ki se uči programiranja danes, se zato ne pripravlja samo na morebitni poklic programerja. Pripravlja se na svet, v katerem bo skoraj vsak poklic povezan z digitalnimi sistemi, avtomatizacijo in umetno inteligenco.
In v tem svetu bo velika prednost imeti znanje, ki omogoča razumeti tehnologijo, jo usmerjati in iz nje ustvariti nekaj novega.
Ne učimo se programiranja zato, ker bo AI izginila. Učimo se programiranja zato, ker bo zmožnost razumeti, usmerjati in preverjati tehnologijo postala še pomembnejša.
Sporočilo je jasno. AI je zelo zmogljiv pomočnik, ki pa se lahko zmoti in to naredi zelo prepričljivo. Napako lahko opazi le nekdo, ki razume, kakšen bi moral biti pravilen rezultat.
Učenje programiranja je razvijanje načina razmišljanja in razumevanja
Ko se otrok uči programirati, se v resnici ne uči samo Pythona ali Scratcha. Uči se računalniškega razmišljanja – kako velik problem razdeliti na manjše korake, kako v njih prepoznati vzorce, kako zapisati natančno zaporedje navodil (algoritem) in kako sistematično poiskati napako, ko nekaj ne deluje.
Te veščine ne zastarajo, ko izide nova različica orodja. Svetovni gospodarski forum v poročilu Future of Jobs 2025 ocenjuje, da se bo do leta 2030 spremenilo skoraj 40 % znanj, ki jih zahtevajo delovna mesta. Med najhitreje rastočimi so znanja s področja umetne inteligence, velikih podatkov in kibernetske varnosti, analitično razmišljanje pa ostaja med ključnimi veščinami. Programiranje otroka uri v obojem hkrati.
Kot pri vožnji: nihče ne začne v formuli 1
Predstavljajte si, da bi nekdo, ki še nikoli ni vozil, sedel v dirkalnik formule 1. Avto je izjemno zmogljiv, a brez znanja ga voznik ne bi spravil niti skozi prvi ovinek. Z umetno inteligenco je podobno: orodje je zmogljivo, rezultat pa je odvisen od tistega, ki ga upravlja.
Tudi najboljši dirkači ne začnejo v formuli 1. Večina se najprej uči v kartingu, pogosto že kot otroci, nato leta napreduje skozi nižje razrede in šele z dobrim znanjem osnov sede v najhitrejši dirkalnik. Pot učenja programiranja je zelo podobna: najprej bloki in preproste igre, nato prava koda in šele nato zahtevni projekti z umetno inteligenco.
Enako velja za vsakdanji avto. Sodobni avtomobili pomagajo pri parkiranju, zaviranju in ohranjanju smeri, voznik pa mora še vedno poznati pravila in ukrepati, ko sistem odpove. AI orodja so takšni pomočniki. Delo olajšajo, odgovornosti za rezultat pa ne prevzamejo. Otrok, ki razume programiranje, jih uporablja kot izkušen voznik: ve, kam gre, kdaj lahko pospeši in kdaj mora zavirati.
Učenje programiraja je veliko več kot samo pisanje kode
Ko govorimo o učenju programiranja, pogosto preveč poudarjamo programski jezik. Python, C++, JavaScript ali drug jezik so pomembna orodja, vendar sami po sebi niso cilj.
Bistvo programiranja je način razmišljanja.
Otrok se pri programiranju uči:
- problem razdeliti na manjše dele,
- prepoznati vzroke in posledice,
- določiti zaporedje korakov,
- postaviti jasna pravila,
- preveriti, ali rešitev deluje,
- poiskati napako,
- izboljšati rešitev,
- razmišljati sistematično in natančno.
To pogosto imenujemo računalniško mišljenje oziroma computational thinking.
Prav ta sposobnost postaja v času umetne inteligence izjemno pomembna. Tudi aktualni pregled v reviji Nature Reviews Psychology poudarja, da je prihodnost programiranja manj povezana s samim pomnjenjem sintakse in bolj z računalniškim sklepanjem ter sposobnostjo sodelovanja z generativno umetno inteligenco.
Otrok torej ne pridobiva samo znanja, kako napisati deset vrstic kode. Uči se, kako dati računalniku jasna navodila in kako preveriti rezultat.
To je danes uporabno tudi takrat, ko velik del kode napiše umetna inteligenca.
Kako programersko znanje pomaga pri boljši rabi AI orodij?
To je jedro celotne zgodbe. Otrok, ki razume osnove programiranja, AI orodja uporablja drugače: bolj premišljeno, učinkoviteje in varneje. Razlika se pokaže na štirih področjih.
- Daje natančnejša navodila. Dober prompt je v bistvu algoritem v naravnem jeziku: jasen cilj, omejitve, koraki in pričakovana oblika rezultata. Kdor je kdaj programiral, ve, da računalnik naredi točno to, kar mu rečeš, in ne tega, kar si mislil.
- Preveri, preden zaupa. Mlad programer je navajen, da program ob prvem zagonu pogosto ne deluje. Zato odgovor AI preizkusi, primerja in popravi, namesto da ga slepo prepiše. Raziskava Microsofta in univerze Carnegie Mellon iz leta 2025 je pokazala, da ljudje, ki bolj zaupajo umetni inteligenci, po lastnih navedbah manj kritično razmišljajo, tisti, ki bolj zaupajo lastnemu znanju, pa več.
- Razume, kako AI deluje in kje so njegove meje. Kdor ve, kaj so podatki, pravila in verjetnost, lažje razume, zakaj si jezikovni model včasih »izmisli« odgovor, zakaj ne pozna vedno najnovejših dogodkov in zakaj vanj ne vnašamo osebnih podatkov.
- Iz uporabnika postane ustvarjalec. S programerskim znanjem lahko otrok umetno inteligenco vgradi v lastno igro, spletno stran, klepetalnika ali robota. Tako lahko na primer naredi klepetalnika, ki sošolcem pomaga ponavljati snov pred testom, ali robota, ki se odziva na glasovne ukaze. Ne uporablja le tujih aplikacij, ampak gradi svoje.
Kaj se zgodi, ko otrok uporabi AI za programiranje?
Predstavljajmo si dva otroka.
Oba vprašata umetno inteligenco:
»Napiši mi program v Pythonu, ki izračuna povprečje ocen.«
Prvi otrok kopira odgovor in ga zažene.
Program deluje, zato je naloga zaključena.
Drugi otrok pa zna vprašati še:
Zakaj uporabljaš ta del kode?
Kaj se zgodi, če je seznam prazen?
Kaj se zgodi, če uporabnik vnese besedilo namesto številke?
Ali je rešitev učinkovita?
Kako bi program spremenil, da bi izračunal tudi najboljšo in najslabšo oceno?
Na prvi pogled sta oba uporabila isto orodje.
V resnici pa je drugi otrok naredil bistveno več. AI je uporabil kot pomoč pri razmišljanju, ne kot nadomestilo za razmišljanje.
To je ena najpomembnejših kompetenc za prihodnost.
Kaj to pomeni za otroke različnih starosti?
Programirati se otroci lahko začnejo učiti zelo zgodaj, pomembno pa je, da je pristop prilagojen njihovi starosti.
- 8–9 let: vizualno programiranje z bloki, kjer otrok skozi igro spozna zaporedja, zanke in pogoje (Kids Code).
- 10–11 let: ustvarjanje iger in mobilnih aplikacij ter prvi stik z AI orodji (3D Creators AI, Minecraft Agent AI).
- 12–13 let: prehod k pisanju kode, izdelava iger, spletnih strani in elektronskih projektov (Game & Web AI, Web Design AI, Arduino Maker AI).
- 13–18 let: Python, spletni razvoj in premišljena raba AI orodij (Python AI, PHP & MySQL AI, AI Tools Essentials), za starejše tudi Node JS in WordPress.
Na naših tečajih je umetna inteligenca pomočnik, ne bližnjica. Mlajši otroci spoznavajo, kako AI sploh deluje, starejši pa ga uporabljajo za razlago, iskanje napak in načrtovanje projektov. Kodo pa morajo vedno razumeti sami.
Kaj lahko kot starš naredite že danes?
- Ko otrok uporabi AI, ga vprašajte, kako ve, da je odgovor pravilen.
- Spodbujajte ustvarjanje, ne le uporabe. Namesto da igro samo igra, naj poskusi narediti svojo.
- Skupaj preizkusite slab in dober prompt ter primerjajte rezultata.
- Dogovorite se o pravilih: katerih osebnih podatkov ne vnašamo v AI orodja in kdaj je pomoč AI pri domači nalogi v redu.
- Ne pričakujte hitrih rezultatov. Vztrajnost ob napakah je ena najdragocenejših stvari, ki jih programiranje nauči.
Umetna inteligenca programiranja ne ukinja, ampak ga spreminja
V prihodnje bo manj prepisovanja ukazov in več razumevanja, načrtovanja in presoje. Otroci, ki razumejo, kako delujejo računalniki in programi, bodo umetno inteligenco uporabljali kot močno orodje, ne kot črno škatlo, ki ji slepo verjamejo. In prav to je razlika med tem, da tehnologijo le uporabljaš, in tem, da jo obvladaš.
Če vas zanima, kateri tečaj je primeren za vašega otroka, si oglejte ponudbo tečajev Digital School ali nam pišite. Z veseljem vam svetujemo pri izbiri.
Pogosta vprašanja
Ali je programiranje še smiselno, če AI napiše kodo namesto nas?
Da. AI kodo napiše hitro, a pogosto z napakami. Kdor programiranje razume, zna rezultat preveriti, popraviti in nadgraditi, zato AI uporablja veliko učinkoviteje.
Ali ni dovolj, da se otrok nauči le uporabljati AI orodja?
Raba AI orodij je pomembna, a brez razumevanja ostane površinska. Otrok, ki zna le vpisovati vprašanja, je odvisen od tega, kar mu orodje ponudi. Otrok, ki razume programiranje, zna orodje usmerjati, rezultat preveriti in ga uporabiti za lastne ideje.
Pri kateri starosti je najbolje začeti?
Z vizualnim programiranjem lahko otroci začnejo že pri 6 do 8 letih, s pisanjem kode v jezikih, kot je Python, pa običajno okoli 12. ali 13. leta. Pomembnejša od starosti je otrokova radovednost.
Ali naj otrok pri učenju programiranja uporablja AI?
Da, a premišljeno. AI je odličen za razlago in iskanje napak, škodi pa, če otrok kodo le prepisuje, ne da bi jo razumel.
Ali mora biti otrok za programiranje dober v matematiki?
Ne. Programiranje razvija logično razmišljanje in pogosto celo izboljša odnos do matematike. Za začetek zadostujeta radovednost in veselje do ustvarjanja.
